»Slovenci imamo torej nov abonma. In ne samo to: abonma, ki tako z vsakim posameznim koncertom kot tudi s skupno podobo priča o domiselnosti snovalcev.«
Gregor Pirš: Predramljeni Beethoven, DELO, 3. 12. 1999

»Koncert je bil pravcati ognjemet igre in soigre petih glasov, ki tekmujejo, kateri bo sprožil več energije v najbolj zadeti učinek, vsi skupaj pa so sploh petkrat boljši.«
Peter Kušar:Slowind in novo, DNEVNIK, 19. 11. 1999

» ... tudi v scenskih zahtevah ... se je kvintet znašel bleščeče; s svojim mojstrskim artizmom je preskočil najbolj zapletene ritmične pasti in se z nabrušeno duhovitostjo virtuozno pomeril z avtorjevo.«
Peter Kušar:Slowind in novo, DNEVNIK, 19. 11. 1999

»Beethovnov duh se je predramil z vso prislovično silovitostjo. Člani kvinteta Slowind so mojstri glasbenega diha! Silovitost pri njih ni zgolj sinonim za surovo moč, temveč temelji na globokem razumevanju in obvladovanju pravočasnosti ritmičnih in dinamičnih sprememb.«
Gregor Pirš: Predramljeni Beethoven, DELO, 3. 12. 1999

»Tretji, predzadnji koncert komornega abonmaja, ki ga je organizirala in realizirala peterica filharmoničnih solistov ... je bil še eno nadaljevanje slowindovske uspešne zgodbe o tem, kako se stavi dober glasbeni spored. Na začetku je bila glasba. Potem je prišla profesionalnost. Potem so se zvrstile: selektivnost, inovativnost, kreativnost, da je lahko napočil čas za užitek.«
Mirjam Žgavec: Uspešen program, DELO, 24. 11. 2001

»Slowindovo muziciranje je poslušalcu v slast. V njem je čutiti avtorski pristop do avtorske poetike. Čeprav zna ta biti v kakšni skladbi vprašljiva, je avtorski pristop izvajalcev tako močan, da lahko tudi skladateljsko neprepričljivo delo zveni prepričljivo. Karizme vseh, ki so na odru, naredijo tudi slabšo glasbo bolj prezentno. Slowindovska usklajena zrelost, v kateri zgodba doseže svoj vrhunec - in upam, da ne tudi konca -, sama po sebi ponuja odgovor vsakomur, ki se še sprašuje, kaj in kako z glasbo. Slowindovska dramaturška nadarjenost pa je sploh vzorni primer pronicljivega programa.«
Mirjam Žgavec: Uspešen program, DELO, 24. 11. 2001

»Slowind je zmožen prepričati ljudi, da manj znana ali novejša glasba ne grize.«
Jure Dobovišek: Manj znana glasba res ne grize, DELO, 4. 10. 2002

»Glasbeni vrhunec preteklega tedna v Torontu? Bi verjeli, da je bil to večer sodobnih slovenskih pihalnih kvintetov? Seveda ne bi. Večina prebivalcev Toronta po vsej verjetnosti ne ve niti tega, kje na zemljevidu južne Evrope se nahaja Slovenija ... Najboljši časi Newyorkškega pihalnega kvinteta ali pa kvintetov Dorian in Danzi so že zgodovina, toda če se lahko iz neznatne državice kot je Slovenije pojavijo tako sposobni, glasbeno dodobra podkovani ansambli kot je Slowind, kdo ve? Morda je ponovno čas za ugodne vetrove [besedna igra: winds - pihala ali vetrovi, op. avtorja].«
William Littler: Ugodni vetrovi kvinteta iz Slovenije, TORONTO STAR, 8. 1. 2002

» ... vsi glasbeniki so se Schönbergu predali z vsem srcem in znanjem, zato je bilo mogoče slišati izrazite linije posameznih glasbil, ki so se vključevale v močan skupni zvok, hkrati pa je glasbena tvarina na mestih zadihala kar z nenavadnim muzikalnim utripom. Prav to - osvoboditev glasbenikov iz "terorja" glasbeno-virtuoznih Schönbergovih zahtev - predstavlja nesluten dosežek komornega ansambla, ki smo ga poslušali.«
Gregor Pompe: Koncert je bil zlat, DNEVNIK, 17. 10. 2003

»Na odru so sicer sedeli glasbeniki iz našega osrednjega orkestra, vendar koncert ni imel zveze ne z modro ne z oranžno abonmajsko barvo. Bile j povsem zlat.«
Gregor Pompe: Koncert je bil zlat, DNEVNIK, 17. 10. 2003

»Festival Slowind se je letos iz dvorane Slovenske filharmonije vrnil v Studio 14 Radia Slovenija, kar je mogoče razumeti metaforično. Spremenil se je namreč tudi program, ki je postal spet "trši" v smislu spoprijemanja s sodobno zvočno materijo. Prav to članom pihalnega kvinteta Slowind kot osrednjim nosilcem festivala podeljuje poseben status znotraj slovenskega glasbenega življenja: redno nas "hranijo" z glasbo, ki ostaja zavezana etikibrezkompromisne inovativnosti in koncentrirane poglobljenosti.«
Gregor Pompe: Etika inovativnosti, DNEVNIK, 2. 12. 2004

»Slowindovi koncerti so nekaj posebnega, izvirnega in raznolikega, na svojem jesenskem festivalu nam ponudijo premišljene programe na visoki poustvarjalni ravni, z uglednimi inštrumentalisti, skladatelji in vizionarji evropskega prostora, pa tudi širše.«
DNEVNIK, 07. 10. 2005, Ingrid Mager

»Vsem trem ansamblom je skupna visoka kultura zvoka ... Število izvedenih skladb bi dejansko zadoščalo kar za dva koncerta; na naše zadovoljstvo je izvrstnim glasbenikom znova in znova z odigranim uspelo pritegniti pozornost. Friedrich Sprondel: Mednarodno (brezmejno) in blagozvočno

»Na četrtkovem koncertu v cerkvi sv. Trojice je nastopil kvintet Slowind, katerega člani so pihalci Orkestra Slovenske filharmonije. Glasbeniki so se sprehodili po ladji dragulja spodnjega Manhattna in med hojo do oltarja s svojimi instrumenti oponašali ptičje petje. Ptičji klici so bili dejansko začetek skladbe Dogodki II sodobnega slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča. Medtem ko je hornist Metod Tomac v varnem zavetju svojega stola okarino zamenjal za triangel, je flavtist Aleš Kacjan igral na piccolo, oboist Matej Šarc žvižgal in oponašal veter, fagotist Paolo Calligaris pa je s prsti bobnal po svojem instrumentu. Ubogi Jurij Jenko je moral žal igrati le na svoj klarinet.«
Fred Kirshnit, THE NEW YORK SUN, 8. 5. 2006

» ... Kvintet Slowind se sproščeno izraža pomočjo svojih instrumentov ter izvedenih skladb, in zlasti zaradi tega jih lahko uvrstimo med resnično ustvarjalne glasbenike. Univerzalne glasbenike.«
David Fujino: »Skladana« glasba in skladni glasbeniki, THE MUSIC REPORT, 5. 11. 2006

»Poleg igranja so glasbeniki plesali, tleskali s prsti, ploskali, se igrali z rokami in s svojimi instrumenti, z besedami ter raznovrstnimi igračami in rekviziti. Sprva se mi je zazdelo, da se dejansko samo preprosto zabavajo, toda ne koncu sem začutil melanholično razpoloženje in 'bluesovski' zvok, ki je popolnoma zadel: igrivost je imela namen odgnati žalost. Sporočilo ni bilo samo glasbeno, temveč tudi osebno in družbeno hkrati. Nato se je v sobi razlegel strašen hrup, kot bi sobo v nizkem letu preletelo letalo, se nato še drugič vrnilo in prostor napolnilo s hrupom, nato se je soba zatemnila. To je bilo to. Tako se je končal koncert. S pravim balkanskim 'bumom'.«
Stanley Fefferman: Vrnitev Slowinda v abonma 'New Music Concerts', WWW.SHOWTIMEMAGAZINE.CA, 6. 11. 2006

"Slowind (fem stjärnor / pet zvezdic / av fem möjliga / od petih možnih) Alla är lysande solister lika mycket som de tillsammans formar en oerhört snygg och tät ensembleklang. / Vsi so izjemni solisti, ki skupaj tvorijo izredno lep in zaokrožen zvok ansambla... Alla fem är soloblasåre i Sloveniens filharmoniska orkester i Ljubljana och ar excellenta ambassadörer för sina instrument men oboisten Matej Sarcs makalöst snygga spel imponerade litet extra i Hindemiths Kleine Kammermusik. / Vseh pet pihalcev je solistov v slovenskem filharmoničnem orkestru v Ljubljani in so izredni ambasadorji glasbe za pihalne instrumente, posebej pa je naredilo vtis edinstveno lepo igranje oboista Mateja Šarca v Kleine Kammermusik.«
Anna Lundström - Koncert v cerkvi Järnboås (Nora), 16.2.2007, NERIKES ALLEHANDA, 20. 2. 2007

Konsten att ha kul på jobbet / Umetnost zabavati se v službi
Slowind, en blĺsarkvintett frĺn Slovenien. / Slowind, pihalni kvintet iz Slovenije.Slowind som i lite förvanskad översättning blir slö vind. / Slowind je v nekoliko popačenem prevodu len veter. Och det lĺter ju inte speciellt upphetsande. / In to ne zveni preveč razburljivo. Men det var precis var det var. / Ampak ravno tako je bilo. Upphetsande alltså. / Razburljivo namreč. Så där lagom som gör att man gĺr nöjd och belåten därifrån, från konserten alltså. / Ravno prav, da greš zadovoljen s koncerta. En känsla av upprymdhet, på gränsen till eufori infi nner sig på vägen hem. / Na poti domov te prevzame občutek navdušenja, ki meji na evforijo. Smånynnandes på David Bowies monsterhit "Scary Monsters (and Super Creeps)" möter jag en ung flicka som stannat för att tända en cigarett.Hon ser oförstående ut. / Potihem brundajoč Scary Monsters (in Super Creeps) Davida Bowieja srečam mlado dekle, ki se je ustavilo, da si prižge cigareto. Hon ser oförstĺende ut. / Gleda me brezčutno. Men så vet hon heller inte vad jag har varit med om. / Toda ona ne more vedeti, kaj se mi je zgodilo. Jo, konserten med Slowind var bra. Riktigt bra. Bäst sedan Brodskykvartetten. / Ja, koncert Slowinda je bil dober. Zares dober. Najboljši po kvartetu Brodsky. Och det handlar om ett förhållningssätt, om attityder, om förmågan att transkribera någonting
så opersonligt trivialt som lite trycksvärta på ett linjerat papper till någonting minnesvärt. / Pri glasbi gre za odnos, za vedenje, za sposobnost iz nečesa neosebno trivialnega narediti nekaj, kar si je vredno zapomniti ... Alla har inte roligt på jobbet. Men Slowind hade det. / Vsi se ne zabavajo v službi. Slowind se. Det smittar av sig. Och hörs. / In človek se naleze. In to se sliši ... Det var väl avvägt i både tempo, balansen mellan de olika instrumenten och i det musikaliska uttrycket. / Bilo je dobro uravnoteženo tako v tempu, ravnovesju med različnimi inštrumenti
in glasbenim izrazom. Lägg därtill hög precision. Och du har ett recept pĺ ett vinnande koncept. / In če k temu pridaš še visoko mero preciznosti ... imaš recept za zmagovalni koncept.
Mikael Bengtsson o koncertu v mestu Skellefteå, NORRA VÄSTERBOTTEN, 2007

» ... sodobna glasba je še kako živa, kar je dokazal Slowindov festival, globoko pa spi slovenska glasbena kultura, ki jo sodeč po maloštevilnem občinstvu sodobna glasba več ali manj ne zanima.«
Gregor Pompe: Slovenska glasbena kultura globoko spi, DNEVNIK, 20. 10. 2007

»Festival Slowind je zvenel uspešno, sijajno. A v omejenem krogu (v mislih imam občinstvo), brez prave podpore glasbeniške srenje, četudi ob posamičnih zvestih podpornikih. Naša glasbena realnost. Sodobna glasba - Trnuljčica, ki so jo pač pustili spati. A čisto vsi vendarle ne; vsako leto jo zdaj obuja Slowind. Občudujem njegovo voljo in mu je želim še veliko.«
Jure Dobovišek: Balansiranje v času, DELO, 19. 10. 2007